Cebele
Zgodovina ?ebel
Žuželke se pojavijo v paleozoiku (stari zemeljski vek) v Devonu. Iz te skupine se kasneje razvije pod skupina Hymenoptera (kožokrilci). Med kožokrilce spadajo ose, ?ebele, mravlje, itd… Vseh sorodnih kožokrilcev je približno 130 000 vrst. ?ebele so se naselile po vsem svetu razen v polarnih krajih. So pomembni opraševalci divjega in gojenega cvetja ter kulturnih rastlin. ?ebele živijo v sožitju s števil?nim rastlinstvom, saj od cvetov dobijo cvetni prah, v zameno za oploditev pa prinesejo cvetni prah, ki ga rastline potrebujejo za oploditev.
Življenje ?ebele
?ebela, žuželka iz redu kožokrilcev Hymenoptera, kamor uvrš?amo tudi mravlje in ose. Naddružina ?ebel Apoidea obsega kakih 2000 vrst. Telo ?ebel pokrivajo drobne dla?ice. Imajo dva para kril, drugi par je manjši in povezan s sprednjimi krili prek vrste drobnih kaveljcev. Ustni deli ?ebel so prilagojeni nabiranju cvetnega prahu in sesanju nektarja*1. Ve?inoma ?ebel živi solitarno, le doma?e ?ebele, ?mrlji*2 ter njihovi sorodniki so socialne žuželke, pri katerih delavke nabirajo hrano za celotno kolonijo.
Med solitarnimi ?ebelami poznamo vrste, ki si grade gnezda v votlih deblih ali kopljejo lastne rove v les ali zemljo. Gnezda grade, oskrbujejo in v?asih tudi varujejo le samice, samci ali troti pa so potrebni le za razmnoževanje.
?ebele naredijo posamezne celice ?ebelnjaka iz rastlinskega gradiva, blata ali voska*3, ki ga iz spodnjega dela telesa izlo?ajo posebne žleze. Vsaka celica vsebuje eno ali ve? jaj?ec, ki jih ?ebela oskrbi s cvetnim prahom in medom, nato pa celico zapre. Med nastane iz nektarja, ki dozori v ?ebelinem želodcu. Mlade ?ebele med rastjo hranijo, nekatere pa žive parazitsko na drugih vrstah ?ebel.
Nektar*1 - Sladka surovina, ki jo ?ebele nabirajo in spremenijo v med.
?mrlj*2 - Sorodna vrsta žuželke
Vosek*3 - (lat. Carnaubaj) sredstvo za glaziranje, ki ga uporabljajo v sladkorju in ?okoladnih sladicah
?ebelji strup
Mlade ?ebele, ki so se izlegle iz li?ink nimajo strupa, a že drugi dan ga najdemo 0,04mg v strupnem meši?ku. Ta se napolni šele od 15. do 20. dan in vsebuje 0,3mg teko?ega strupa in 0,1mg suhega strupa. Po tem vrhuncu za?ne meši?ek krneti, nastajanje strupa preneha in v tem stadiju ?ebela pi?i. Ob piku ?ebela umre, ker ne more ve? napolniti meši?ek, ki se je ob piku izpraznil.
?ebelji strup vsebuje 50% metalina, 3% apanina, 14% fosfolifaza A, 2% hialuronidaza in 0,1% histamina. Ob piku se ta strup z želom vbrizga v telo žrtve in deluje približno 3 dni. ?e je ?lovek alergi?en na ?ebelji pik ali ?e ?ebela pi?i v žrelo oz. v usta (v primeru ?e ?ebelo poješ), je posledica pika lahko smrt zaradi alergije ali pa zadušitev zaradi otekline.
Prav tako kot so ?ebelji piki lahko usodni so lahko tudi zdravilni, saj mnogo znanstvenikov prou?uje in trdi da je ?ebelji pik zdrav za revmno, ker ?ebelji strup druga?e reagira kot pri zdravih - normalnih ljudeh.
